Navadno proti koncu leta in ob začetku novega leta veliko govorimo in poslušamo o posebnih izplačilih kot so božičnica, trinajsta plača, delovna in poslovna uspešnost ter letna nagrada. Nemalokrat te pojme uporabljamo kot sopomenke ali pa jih mešamo ter ne vemo točno, kako se in če se sploh, med seboj razlikujejo. Nekateri izmed teh izrazov temeljijo na zakonodaji, drugi pa so po navadi ljudska poimenovanja za te iste pravne institute.
Na prvi pogled bi lahko mislili, da nam za samo poimenovanje konec koncev niti ni mar, če je rezultat vseh teh nek »ekstra« denar za posameznika. Vendar zadeva ni tako preprosta, kot se sprva zdi. Omenjene možnosti nagrajevanja delavcev, imajo seveda določene dajatvene posledice za delavce, ki prejmejo takšno nagrajevanje. Različna izplačila se z vidika dohodnine in prispevkov za socialno varnost zakonsko različno obravnavajo, zato je dobro vedeti katera so ugodnejša z vidika dajatvenih obveznosti.
Že na začetku povejmo, da so izrazi kot je božičnica ali trinajsta plača neformalnega značaja in so po navadi sinonim za eno izmed zakonsko predvidenih izplačil, vendar ni natančno jasno, kateri izmed teh ljudskih izrazov ustreza kateremu izmed pravnih poimenovanj izplačil.
Poglejmo izplačila, ki temeljijo v zakonodaji. Sestavne dele plače določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ta pa je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače pa je lahko tudi plačilo za poslovno uspešnost, pod pogojem, da je dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali določeno z notranjimi pravilniki delodajalca.
Torej v zakonodaji poznamo dva naslova nagrajevanja:
Kot smo že ugotovili je razlikovanje pomembno predvsem iz davčnega vidika. Torej, zanima nas kako se obdavčijo obravnavana izplačila. Davčna obravnava izplačila za poslovno uspešnost je za prejemnika davčno bolj ugodno, saj je na podlagi 12. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) izvzeto iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja do višine 100% zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Vendar, delodajalci, ki želijo izplačati del plače za poslovno uspešnost in pri tem izkoristiti ugodnejšo davčno obravnavo, morajo pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost imeti določeno s kolektivno pogodbo ali internim pravilnikom delodajalca, s katerim so zaposleni vnaprej seznanjeni: delodajalci, za katere ne velja kolektivna pogodba, morajo merila in pogoje za izplačilo nagrade za delovno uspešnost zapisati v internih pravilnikih. Z njimi morajo seznaniti vse zaposlene. To pomeni, da morajo zaposlenim predstaviti cilje poslovanja za poslovno leto, za katerega se poslovna uspešnost izplačuje.
V primeru inšpekcijskega nadzora mora delodajalec dokazati, da je poslovanje podjetja v poslovnem letu, za katerega se poslovna uspešnost izplačuje, doseglo ali preseglo zastavljene cilje in da izpolnjuje pogoje za davčno ugodnejše izplačilo dela plače za poslovno uspešnost. Izplačilo mora biti izplačano vsem upravičenim zaposlenim hkrati, ni pa nujno, da se vsem delavcem, ki so upravičeni, izplača del plače za poslovno uspešnost v enaki višini zneska. Zakonska zahteva je zgolj, da so merila in kriteriji določeni enotno za vse delavce.
Oprostitev plačila dohodnine je možno le enkrat letno oziroma pri prvem izplačilu v posameznem poslovnem letu. Torej, pri izkoriščanju ugodnejše davčne obravnave mora med dvemi izplačili miniti najmanj eno leto. Ne sme biti izplačano vnaprej, ampak vedno za preteklo leto.
Ne smemo pa pozabiti pri obračunu poslovne uspešnosti obračunati tudi prispevkov zaposlenega in prispevkov delodajalca. Prispevki se obračunajo na dan izplačila, poročajo se na obrazcu REK-1 pod vrsto dohodka 1151 – del plače za poslovno uspešnost. Rok za plačilo prispevkov je pet dni po izplačilu nagrade.
V primeru, da nimamo podlage za poslovno uspešnost oziroma niso izpolnjeni pogoji za izplačilo poslovne uspešnosti ali v primeru, ko znesek preseže povprečno mesečno plačo, se to izplačilo oziroma presežek obdavči z dohodnino in prispevki.
Ne glede na poslovno uspešnost, lahko veljavno izplačamo nagrado zaposlenim za delovno uspešnost, vendar se ta z dajatvenega vidika obravnava kot del plače in kot tak je le-ta skladno z zakonodajo tudi obdavčen.
Ob koncu leta navadno delodajalci izplačajo božičnice ali pa po novem letu trinajste, ponekod tudi štirinajste in petnajste plače svojim zaposlenim. Pri tovrstnem nagrajevanju ni omejitev ali posebnih pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni za izplačilo, ampak se tovrstna izplačila davčno obravnavajo kot del plače, ki ni izvzet iz osnove za obračun dohodnine in kot takšen je enako obdavčen kot plača. Tudi z vidika prispevkov ni nobenih posebnosti.
V javnem sektorju ne poznamo tovrstnih izplačil. Torej splošna zakonska podlaga za izplačila iz naslova delovne ali poslovne uspešnosti ne velja za zaposlene v javnem sektorju, saj so plačila iz naslova delovnega razmerja in sistemi nagrajevanj ter napredovanj v javnem sektorju urejena s specialno zakonodajo.
Želite več informacij? Pišite nam na: info@grad.si.
Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem prisluhnili in korektno svetovali.